TUBERKULOZA

Tuberkuloza, poznana tudi kot jetika ali sušica, je nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo bakterije vrste Mycobacterium tuberculosis. Bolezen je konec 19. stoletja predstavljala najpogostejši vzrok smrti v Evropi. Tedaj so se pričele kampanje osveščanja o tuberkulozi in izoblikovala prva priporočila za ravnanje s tuberkuloznimi bolniki. Po letu 1985 je v svetu prišlo do novega porasta števila bolnikov zaradi opuščanja programov za nadzor nad tuberkulozo, pojava okužbe z virusom HIV, številnejših emigracij iz držav z visoko pogostostjo tuberkuloze, pojava sevov, odpornih na zdravljenje, ter zaradi revščine, brezdomstva in širjenja uporabe drog. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je danes okužena tretjina svetovnega prebivalstva, od tega preko 90 % v državah v razvoju. Letno za tuberkulozo zboli okoli 9 milijonov ljudi, za posledicami bolezni pa vsako leto umre približno 1,7 milijona ljudi. Slovenija v svetovnem merilu spada med države z nizko pojavnostjo tuberkuloze. Po podatkih Registra za tuberkulozo je bilo v letu 2008 zabeleženih 215 bolnikov, kar je 10,5 primerov na 100 tisoč prebivalcev.

Ponavadi je tuberkuloza pljučna bolezen, prizadeti pa so lahko tudi drugi organi in tkiva. Do prenosa in pojava akutne okužbe pride po vdihovanju kužnega aerosola. To so majhni kapljični delci, ki nastajajo med kašljanjem, kihanjem ali govorom oseb s pljučno obliko tuberkuloze. V 90 % primerov ostane okužba klinično neopazna in se po vnetnem odgovoru zaustavi v področnih bezgavkah. V gostitelju lahko ostanejo »speče«, metabolno neaktivne mikobakterije, ki se redko, vendar kadarkoli v življenju lahko reaktivirajo.
V 10 % primerov pa se razvije klinično očitna tuberkuloza. Ogrožene so zlasti osebe, ki živijo z bolnikom s kužno obliko tuberkuloze, starejše osebe in otroci, brezdomci, zaporniki, alkoholiki in narkomani, osebe z določenimi zdravstvenimi stanji (npr. okuženi z virusom HIV) ter zdravsteno osebje. Če se bolezen pojavi takoj po akutni okužbi, govorimo o primarni tuberkulozi. Kadar pa se bolezen pojavi več mesecev ali let po okužbi, gre za postprimarno ali sekundarno tuberkulozo. Pride do nenadzorovanega množenja mikobakterij v pljučih, obsežnega uničenja pljučnega tkiva in pogosto tudi do širjenja v druga tkiva preko krvnega ali limfnega obtoka. Klinični simptomi so izrazito nespecifični. Še najznačilnejša sta dalj časa trajajoča zmerno povišana telesna temperatura in neproduktiven kašelj. Bolezenske spremembe v bližini krvnih žil lahko privedejo do krvavitev in s tem do pojava krvavega izmečka. Nezdravljena bolezen pogosto vodi v smrt.

Sodobno zdravljenje temelji na tuberkulostatikih oziroma antituberkuloznih zdravilih. Leta 1944 so odkrili streptomicin kot prvo učinkovino za uspešno kemoterapijo tuberkuloze. Po odkritju izoniazida, rifampicina, pirazinamida in etambutola v naslednjih desetletjih so se uveljavili standardni režimi zdravljenja s kombinacijo različnih učinkovin, ki so bistveno omejili epidemijo tuberkuloze. V številnih državah je obvezno tudi preventivno cepljenje novorojenčkov proti tuberkulozi, ki je bilo v Sloveniji ukinjeno leta 2005.

Kombinirano zdravljenje z več učinkovinami zaradi počasne rasti in razmnoževanja mikobakterij traja več mesecev. Zdravila naj bi bolniki jemali v obliki skupnega dnevnega odmerka. Danes so na voljo nekatera zdravila, ki v eni tableti vsebujejo kombinacijo več antituberkuloznih učinkovin. S tem je olajšano pravilno jemanje in zmanjšana možnost napak pri odmerjanju. Zdravljenje tuberkuloze mora biti v začetni fazi, ki ponavadi traja 2 meseca, pri vseh bolnikih neposredno nadzorovano. To pomeni, da bolnik vzame dnevni odmerek zdravila pod nadzorom zdravstvenega delavca. V nadaljevanju zdravljenja je neposredni nadzor potreben pri bolnikih, pri katerih obstaja velika verjetnost nesodelovanja.

Velik problem pri zdravljenju tuberkuloze predstavlja odpornost proti zdravilom, ki se širi od leta 1984. Največjo grožnjo predstavljajo primeri, v katerih so mikobakterije odporne proti več učinkovinam hkrati. Govorimo o pojavih multirezistentne tuberkuloze (ang. multidrug-resistant tuberculosis) in tuberkuloze z razširjenim spektrom odpornosti (ang. extensively drug-resistant tuberculosis). V takih primerih se uporabljajo posebej sestavljeni standardni ali individualni režimi odmerjanja, ki vključujejo dražje učinkovine z več neželenimi učinki. Zdravljenje v primeru odpornosti je tudi dolgotrajnejše.

24. marec je svetovni dan boja proti tuberkulozi. Na ta dan potekajo organizirane dejavnosti in kampanje osveščanja o tuberkulozi po celem svetu. Partnerstvo »Stop TB« povezuje in združuje vse organizacije, ki se aktivno ukvarjajo z reševanjem omenjene problematike, v enotno svetovno kampanjo. Slogan letošnjega svetovnega dne, ki se glasi »Aktivno proti tuberkulozi« (On the move against tuberculosis), simbolizira uspešno izpolnjene aktivnosti, dosežene rezultate in napredek na področju boja proti tuberkulozi. Obenem želi opozoriti na potrebo po nadaljevanju, širjenju in prenovi oziroma nadgradnji aktivnosti za dosego končnega cilja, to pa je zmanjšanje pogostosti bolezni in števila smrtnih primerov za 50 % glede na leto 1990 do leta 2015 in izkoreninjenje tuberkuloze kot svetovnega javno-zdravstvenega problema do leta 2050.

Matej Dobravc Verbič, mag. farm.,
v sodelovanju z Društvom študentov farmacije Slovenije